Makedonskata zaednica vo [vedska neodamna ja odbele`a 30-godi{ninata od osnovaweto na Makedonskiot sojuz vo ovaa nordiska zemja. Na sve~enosta {to se odr`a vo Helsingborg prisustvuvaa makedonski iselenici od pove}e gradovi, kako i pokaneti gosti od razni institucii i organizacii od [vedska i Makedonija.

Po tri decenii aktivno rabotewe Makedonskiot sojuz vo [vedska postigna zna~ajni rezultati na planot na afirmacijata i neguvaweto na makedonskata kultura kako i unapreduvaweto na vrskite i kontaktite me|u Kralstvoto [vedska i Republika Makedonija. Okolu toa svedo~at brojni tragi - zapisi, novinski tekstovi, filmuvani materijali i arhivirani dokumenti - koi vo idnina nesomneno }e pretstavuvaat predizvik za site onie {to }e sakaat odblisku da poglednat vo istorijatot na makedonskoto opstojuvawe vo skandinavskoto podnebje.

Eden mal del od toa dokumentirano bogatstvo be{e prika`an na izlo`bata na fotografii i ise~oci od spisanieto "Makedonski vesnik", kako potsetuvawe na niza zna~ajni nastani, sredbi, drugaruvawa, festivali, kulturni manifestacii, godi{ni sobranija, poseti od tatkovinata. Makedonskiot sojuz, kako {to be{e potencirano, otsekoga{ pravel napori za jaknewe na vrskite so tatkovinata, posebno so instituciite i organizaciite koi tradicionalno se anga`iraat vo oblasta na makedonskata iseleni~ka problematika. Na sve~enosta prisustvuvaa pretsedatelot na Maticata na iselenicite od Makedonija, Ivan Xo-Peterski i pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres, Todor Petrov, koi vo svoite pozdravni obra}awa upatija ~estitki po povod tri decenskiot jubilej i gi povikaa sonarodnicite vo Skandinavija da prodol`at so svojata dejnost naso~ena kon za~uvuvawe i neguvawe na makedonskata kultura, jazik, tradicija i obi~aite, davaj}i so toa zna~aen pridones vo vkupnite napori {to na toj plan gi pravi makedonskata dijaspora.

- Da se zboruva za goleminata na postignatite rezultati, za golemite nade`i i o~ekuvawa, no i za site nedoumici i razo~aruvawa so koi se soo~uvavme vo tekot na izminatite godini i decenii, bi zemalo mnogu vreme. Zatoa vo edno vakvo prigodno obra}awe }e podvle~eme deka Makedonskiot sojuz, site negovi ~lenski dru{tva i klubovi, i pokraj site dilemi i te{kotii, prodol`uvaat so svojata misija i vo osnova nastojuvaat postojano da go zasiluvaat plamenot na nade`ta deka potencijalot vo na{ite redovi za natamo{no anga`irawe i rabotewe na planot na afiramacijata na makedonskite interesi vo ovie severeni prostori na Evropa se u{te ima zna~aen obem, re~e vo svoeto pozdravno obra}awe pretsedatelot na Makedonskiot sojuz vo [vedska, Kire Klenkovski.

Mnogumina koi od poodamna rabotime na odgovorni mesta vo organite i odborite na Makedonskiot sojuz uka`uvaat deka nekoga{niot golem entuzijazam i volja za rabotewe, {to be{e prisutna me|u pripadnicite na prviot makedonski imigrantski bran vo [vedska, deneska ja nema istata sila. Tokmu zatoa vo izminatite nekolku godini se pravea napori i se baraat na~ini vo dejnosta da se involvira mladinata, pripadnicite na vtorata i tretata generacija vo redovite na makedonskata zaednica, bidej}i bez nivno anga`irawe idninata na Makedonskiot sojuz i cvrstinata na postavenite temeli na makedonskata ku}a vo Skandinavija sekako }e bidat poneizvesni.

- Uvereni sme deka mladite ja razbiraat i prifa}aat ovaa poraka i deka ~as poskoro }e ni se pridru`at vo naporite i zalo`bite da go so~uvame i postojano da go jakneme makedonskiot identitet vo Skandinavija, istakna Kire Klenkovski.

Odbele`uvaweto na 30-godi{niot jubilej se odviva{e vo ramkite na programata na godina{nata tradicionalna manifestacija Den na makedonskata kultura vo [vedska koja ja prosledija nekolku stotici Makedonci. Pritoa, pove}e makedonski dru{tva od Stokholm, Geteborg, Malme i od drugi gradovi se pretstavija so svoite folklorni sekcii, muzi~ki izvedbi i interpretacii na makedonska narodna muzika. So vnimanie be{e prosleden nastapot na davesettina deca, ~lenovi na dru{tvoto "11 Oktomvri" od Helsingborg koe be{e doma}in na jubilejnata sve~enost. Tie izvedoa nekolki makedonski ora i pesni i ja ispeaja "Da mo`am da se probudam" od To{e Proeski.

So nekolku pesni pred prisutnite se pretstavija i ~lenovite na horskata sekcija na dru{tvoto "Goce Del~ev" od Geteborg, pod dirigenstvo na Robert Sakipov. Dru{tvoto "Goce Del~ev", inaku najgolema asocijacija vo sostavot na Makedonskiot sojuz, se pretstavi i so nastap na svojata seniorska folklorna grupa. Posebno vnimanie predizvika nastapot na muzi~kata grupa "Splet" vo koja u~estvuvaa Holan|anecot Sten Hendlunkt na mandola, Srbinkata Jovana Jelovac na flejta od Novi Sad i Makedonecot Filip Stojanov od Strumica na tambura, inaku postdiplomci na Muzi~kata akademija vo Stokholm. Vo kulturnata programa se pretstavija i folklornata sekcija na Kulturno-sportskoto dru{tvo "Makedonija" od Malme i so recitacii poetesata Liljana Stoilkovska-Andovska, Bor~e Andovski i Aleksandar Milo{evi}, koj gi pretstavuva{e ~lenovite na dru{tvoto "Dame Gruev" od Stokholm.

Pokrovitel na Denot na makedonskata kultura, najamasovna makedonska kulturna manifestacija vo Skandinavija, tradicionalno e Makedonskiot sojuz vo [vedska vo ~ii ramki ~lenuvaat dvanaeset dru{tva i klubovi od Stokholm, Geteborg, Malme, Helsingborg, Treleborg, Boros, Skara, Halamstad, Gislaved i od drugi gradovi. Makedoncite vo [vedska se organizirani i vo dve pravoslvani crkovni op{tini, "Sv.Kiril i Metodij" vo Geteborg i "Sv.Naum Ohridski" vo Malme.

Za odbele`uvawe deka prisutnite izrazija interesirawe za revijata na Maticata na iselenicite "Makedonija" pri {to bea podeleni pove}e primeroci vo salata. Vo toj konteklst be{e potencirano zna~eweto {to ova spisanie go ima kako informator i glasnik vo domovite na Makedoncite vo dijasporata, pri {to be{e dogovoreno Makedonskiot sojuz vo dogovor so Maticata da nara~a primeroci na adresite na svoite dru{tva i klubovi. So toa se izrazuva nade` deka }e zgolemi popularnosta na ilustriranata revija na Maticata vo redovite na makedonskata zaednica na severot na Evropa. Isto taka pretsedatelot na Maticata, Ivan Xo Petreski, vo interes na zbogatuvaweto na sorabotkata predlo`i nekolku stranici vo revijata "Makedonija" vo sekoj broj da bidat otstapeni za sodr`ini od oblasta na organiziranoto makedonsko `iveewe vo [vedska i po{iroko vo Skandinavija. Ovoj predlog be{e so zadovolstvo prifaten i pozdraven od strana na prisutnite ~lenovi na Pretsedatelstvoto na Makedonskiot sojuz.

Po povod jubilejnata sve~enost pretsedatelot na Makedonskiot sojuz na pretsedatelite na makedonskite dru{tva, na pretstavnicite na {vedskite institucii, kako i a pretsedatelite na Maticata na iselenicite i na Svetskiot makedonski kongres im predade spomen-plaketi. Publika vo ve~ernite ~asovi se zgolemi na okolu iljada posetiteli, prete`no mladi od [vedska i Danska, koi do ranite utrinski ~asovi gi zabavuva{e poznatiot makedonski estraden umetnik Zoran Vanev i orkestarot Grom od Geteborg.